Deformacije hrbtenice postajajo ob staranju prebivalstva vedno bolj klinično in sociološko pomembne. Tudi starejši pacienti želijo ostati v življenju dlje časa aktivni ter zato le s težavo pristajajo na omejitve, ki jim jih prinaša degenerativna skolioza. Bolečina v hrbtenici z ali brez širjenja v spodnje okončine, ki se ne odzove na konzervativno zdravljenje, napredovanje deformacije hrbtenice, omejitve pri vsakodnevnih opravilih in prizadetost živčnih korenin predstavljajo indikacije za uporabo naprednih operativnih tehnik tudi v tej skupini pacientov.
Paciente, ki kljub ustrezni indikaciji niso sposobni za kirurško zdravljenje (srčno-pljučne bolezni, napredovala osteoporoza, psihofizična nedoraslost posegu), vključimo v program jačanja stabilizatorjev trupa. Ob ustrezni analgetični podpori z nesteroidnimi antirevmatiki lahko poskusimo s kortikosteroidnimi injekcijami. Antidepresivi so lahko zelo učinkoviti, še posebej, če se pojavljajo težave s spanjem. Sicer kontroverzna uporaba opornic je na tem mestu smiselna, vendar mora biti časovno omejena (do 2 uri dnevno) in obvezno spremljana z redno telesno vadbo, npr. hojo, plavanjem ali kolesarjenjem.
Kirurška obravnava je zaradi obsežnosti operativnih posegov, ki temeljijo na zatrditvi patološko mobilnih hrbteničnih segmentov s pomočjo posteriorne inštrumentacije, pridruženih perioperativnih in pooperativnih zapletov, podaljšane rehabilitacije in starosti pacientov individualna.
