Artroza kolka
Bolečine v dimljah in spredaj v stegnu, ki se povečujejo pri dolgotrajnejših obremenitvah, in jih spremlja občutek jutranje okorelosti so pogosto znak začetne artroze kolčnega sklepa. Okorelost postaja čedalje hujša, bolnik ima težave pri vsakodnevnih aktivnostih (zavezovanju čevljev, pobiranju predmetov s tal, obuvanju nogavic). Bolečine so čedalje hujše in pogosto prenehajo šele po dolgotrajnem mirovanju, pojavijo se kontrakture mišic. Osnovna diagnostična metoda, s katero postavimo diagnozo, je rentgenska slika z značilno zožitvijo sklepne špranje, osteofiti, degenerativnimi cistami in sklerozo.
Medtem ko poznamo številne vzroke bolezni (vnetje, poškodba, metabolna in endokrina obolenja, razvojne displazije kolka), se artroza kolka ponavadi pojavi brez očitnega vzroka (primarna oz. idiopatska) in prizadene 5% ljudi po 55. letu starosti. Napredovanje degenerativnega obolenja skušamo zaustaviti z zmanjšanjem telesne teže, razbremenjevanjem noge s palico in s spremembo delovnega mesta. Bolečine lajšamo z nesteroidnimi antirevmatiki; s fizioterapijo ter hidrogimnastiko vzdržujemo gibljivost kolka. V preteklosti so poskušali s povečevanjem obremenilne površine upočasniti potek bolezni, zato so se razvile številne korektivne osteotomije. Danes predstavlja artroplastika kolka najboljšo rešitev za napredovali proces.
Idiopatska aseptična nekroza glavice stegnenice
Neznačilne tope bolečine v predelu kolka pri moškem srednjih let (med 30. in 45. letom starosti) z odvisnostjo od alkohola so pogosto glavni simptom obolenja. Z nastankom nekroze glavice stegnenice so povezane še motnje koagulacije, hiperlipidemija, hiperuratemija, bolezni vezivnega tkiva, zlomi in izpah v tem področju ter nekatere druge bolezni. Bolečina je sprva izrazita med hojo in med napornejšo športno aktivnostjo, kasneje se stopnjuje in postane trajna. Zavrta gibljivost in šepanje se pojavita v pozni fazi bolezni. Rentgenska slika v začetni fazi ni značilna, kasneje pa se pojavijo predeli osteoporoze pomešani s predeli skleroze in končno posedanje glave stegnenice. MR slikanje prikaže že zgodnje obdobje bolezni. Zdravljenje je najprej usmerjeno v razbremenjevanje kolka med hojo z berglami, lahko izvedemo tudi dekompresijo glave s posebnim vrtalnikom. V kasnejšem obdobju so indicirane osteotomije, ki pogosto ne dosežejo zadovoljivega učinka, saj bolezen že toliko napreduje, da bolnik potrebuje totalno kolčno endoprotezo.
Tumorji v predelu kolčnega sklepa pri odraslih
V odrasli dobi se v predelu kolka pogosto pojavljajo sekundarni maligni kostni tumorji – metastaze. Bolečina je stalna, naraščajoča in slabo odgovori na opiatne analgetike. Gre predvsem za zasevke karcinoma dojke, prostate, pljuč in ledvic. Diagnozo postavimo z rentgenskim slikanjem medenice s kolki, scintigrafijo skeleta, določanjem tumorskih označevalcev, iskanjem primarnega žarišča (mamografija, UZ trebuha in ledvic, rentgensko slikanje pljuč) in biopsijo. Primarni maligni kostni tumor hondrosarkom se v kolku pojavlja redkeje. Zdravljenje malignih tumorjev je odvisno od vrste tumorja in razširjenosti procesa.
Podobno lahko pride do vnetja sluzne vrečke na sprednji strani sklepa; govorimo o iliopsoasnem burzitisu, ki je povezan z mehanskimi simptomi v sklopu sindroma preskakujočega kolka. Redkejši je burzitis v predelu sednične grče, ki se diferencialno diagnostično prekriva s poškodbami narastišča zadnjih stegenskih mišic.
Poškodba hrustančnega labruma v kolku
Občasno pride do raztrganine hrustanca ali odstopa labruma po poškodbi. Preskoka ne spremlja zvočni pok in ni odvisen od samo enega giba v kolku. Lahko povzroči trenuten občutek nestabilnosti, tako da se mora bolnik opreti. Ob sumu na raztrganino labruma, ki ga postavimo na osnovi kliničnega pregleda, je potrebno opraviti MR slikanje kolčnega sklepa; najbolje z znotraj-sklepno aplikacijo kontrasta. Kadar gre za znotraj-sklepno težavo je indicirana terapevtska artroskopija kolka.
Obturatorni živec oživčuje z motoričnim nitjem skupino adduktornih mišic in s senzoričnim nitjem kožo na medialni strani stegna ter sklepno ovojnico. Bolniki tožijo za globoko bolečino na notranji strani stegna, ki se širi proti kolenu in se ojači pri športni aktivnosti. Nekateri navajajo težave pri hoji, občutek nestabilnosti v kolku in slabo moč addukcije. Pri diagnozi nam za razmejitev od drugih obolenj služi EMG preiskava. Pritisk na živec v okviru zloma ali tumorja v mali medenici ter povečan tonus adduktornih mišic, skozi katere živec prestopa, so glavni vzroki za nastanek utesnitve. Konzervativno zdravljenje temelji na izboljšanju prevodnosti po živcu (TENS), vendar je zaradi negotovega izida pri športnikih indicirano operativno zdravljenje.
Mišične poškodbe v okolici kolka
Bolečina v predelu kolka lahko nastane tudi brez neposrednega udarca, najpogosteje ob športni aktivnosti. Kadar nastopi zaradi nenadnega raztega kite ob skrčeni mišici pride do natega mišice oz. pripadajoče tetive. Pri šprinterjih pride pogosto do natega skupine mišic na zadnjem delu stegna (angl. »hamstring strain«), kar preprečujemo z dobrim ogrevanjem pred nastopom. Po poškodbi mora bolnik ob analgetični podpori nekaj dni počivati, sledi uvajanje raztegovalnih vaj in vaj za krepitev mišičja. Šele ko doseže 90 % moči zdrave strani je pripravljen za normalni trening, saj sicer tvega ponovitev poškodbe. Danes je to precejšnja težava v vrhunskem ekipnem športu (npr. nogometu), ki zahteva hitro vrnitev na igrišče. Pri nogometaših pogosto zasledimo tudi nateg mišice na medialni strani stegna (najpogosteje m. adductor longus), ki je ena izmed pomembnih entitet sindroma boleče prepone. Kadar gre za nateg m. rectus femoris, je bolečina izrazita na sprednji strani kolka ob izvajanju fleksije proti uporu. Predel hladimo z ledom in bolniku svetujemo izvajanje vaj za raztegovanje in povečanje moči. Kadar na mestu bolečine opazimo podplutbo, posumimo, da gre za raztrganje mišično-tetivnega stika. Diagnozo potrdimo z UZ preiskavo ali MR slikanjem. Zdravljenje je enako kot v primeru natega, le vrnitev moči mišice je počasnejša kot pri slednjem.
