Po dvajsetem letu starosti se prične proces obrabe oz. degeneracije medvretenčne ploščice pri večini populacije. Najpogosteje sta prizadeti medvretenčni ploščici na nivoju L4-L5 in L5-S1, saj so tam prisotne tudi največje obremenitve. Za razumevanje nastanka hernije medvretenčne ploščice je pomembno razumevanje osnovne sestave le-te – zgrajena je iz mehke sredice in čvrstega obroča. Mehko jedro deluje kot dinamični amortizer ledvenega segmenta, saj omogoča tekoče, kontinuirano in neovirano gibanje med obema sosednjima vretencema v vse smeri. Kadar se z napredovanjem okvare zmanjša vsebnost tekočine v tem jedru, izgubi medvretenčna ploščica svojo naravno sposobnost blaženja gibov v ledvenem delu hrbtenice. Poveča se obremenitev na majhnih sklepih prizadetega segmenta in pojavijo se mehanske bolečine v križu, ki so bolj podrobno obravnavane v zgornjem prispevku.
Glavna naloga čvrstega vezivnega obroča medvretenčne ploščice je po drugi strani učvrstitev ledvenega segmenta in zadrževanje mehke sredice. V kolikor prizadene degeneracija v prvi vrsti sam obroč, lahko ta ob neprimernih obremenitvah poči in pojavi se hernija medvretenčne ploščice (hernija disci). Le-ta občasno stisne korenino živca, tako da se pojavi huda bolečina, ki se širi v spodnjo okončino. Najpogosteje se to zgodi med 30. in 50. letom starosti. Bolečino v nogi lahko spremlja slabše zaznavanju občutkov ali zmanjšanje mišične moči, kar pogosto opazi prizadeti posameznik sam. Specifična prizadetost je odvisna od nivoja hrbtenice, na katerem je prišlo do hernije medvretenčne ploščice (npr. hernija na nivoju L4-L5 občasno povzroči manjšo moč dviga palca na nogi in slabše občutke po zunanji strani goleni in hrbtišču stopala). Naloga zdravnika je, da s kliničnim pregledom težave ustrezno ovrednoti, in oceni, kakšen nadaljnji potek slikovne diagnostike in zdravljenja je potreben.
Hernijo medvretenčne ploščice potrdimo z globinskim slikanjem hrbtenice (magnetna resonanca), ki dobro prikaže hrbtenični kanal in mesto utesnitve korenine. Bolečina se pogosto v nekaj tednih po nastanku pomiri, zato sprva svetujemo ustrezna zdravila proti bolečinam, fizikalno terapijo in omejitve pri določenih aktivnostih. V kolikor tovrstna konzervativna terapija ni uspešna in bolečina vztraja, se bolečina periodično ponavlja ali pa ne pride do izboljšanja občutkov oz. moči v nogi, pride v poštev operativni poseg. Za operacijo se v prvih šestih tednih od nastanka simptomov odločimo le v primeru hudih bolečin, v primeru zmanjšane moči določene skupine mišic ali nujno v slučaju nastanka sindroma kaude ekvine (gre za popolno utesnitve več živčnih korenin z motnjami občutkov v presredku, motnjami v odvajanju vode in blata ter zmanjšano močjo mišic v obeh nogah). Pri operativnem posegu, ki ga opravimo s pomočjo mikroskopa (zato mikrodiscektomija) odstranimo ukleščeno mehko sredico in sprostimo stisnjeno živčno korenino.
