Osteoporoza je sistemsko obolenje, ki se biomehansko kaže z zmanjšanjem mehanske trdnosti kosti zaradi upada kostne mase in posledičnimi osteoporotičnimi zlomi, od katerih se jih približno polovica pojavi v predelu hrbtenice. Starejši pacienti želijo ostati v življenju dlje časa aktivni ter zato ne pristajajo na omejitve, ki jih s starostjo povezana osteoporoza hrbtenice prinaša. 

Najpogostejši simptom, ki privede posameznika k zdravniku, je bolečina v hrbtenici. Večina zlomov ni povezanih s poškodbo, saj nastane že ob manjših obremenitvah, kot je npr. dvig bremena ali sunkovit kašelj. Najpomembnejši so zlomi na prehodu iz prsnega v ledveni predel, kjer so fleksijske obremenitve največje. Pride lahko do hitrega posedanja zloma in nagiba hrbtenice navzpred v kifozo.

Bolečine ponavadi zdravimo z nekajdnevnim mirovanjem, zdravili proti bolečinam in nato s postopno aktivacijo posameznika ob pomoči ustrezne opornice oz. ortoze. Z jačanjem mišic ob hrbtenici lahko bistveno zmanjšamo pogostnost novih zlomov, zato svetujemo redno opravljanje vaj. Potrebno je agresivno zdravljenje osteoporoze z zdravili in spodbujanje telesne aktivnosti.

V primeru več kot osem tednov trajajočega neuspešnega konzervativnega zdravljenja, nepokretnosti zaradi hudih bolečin ali prizadetosti vretenc na prehodu iz prsnega v ledveni del hrbtenice, pride v poštev zacementiranje zlomljenega vretenca, ki poteka v lokalni anesteziji, brez reza na koži, s pomočjo posebej oblikovanih tankih igel.

Redkeje pride ob osteoporotičnem zlomu do stisnjenja živčnih korenin, kar zahteva večji operativni poseg. V spodnjem prispevku so predstavljeni najpogostejši načini za premagovanje težav povezanih s kirurškim zdravljenjem pacientov z osteoporotično hrbtenico, nekateri možni zapleti in novejše tehnične rešitve na tem področju.

"S svojim telesom bomo usklajeni le, če ga bomo imeli resnično radi in ga spoštovali. S sovražnikom se namreč ne moremo dobro sporazumevati".

Horriet Lerner